Prizadeva si, prvič, za re-konstrukcijo, ki sledi stroki imanentnih de-konstrukcijam njenih lastnih temeljnih pojmov, jih kritično zajame v svoj sistem hipotez, pri čemer pa se trudi, da ne bi pozabila na konstrktivistično naravo sleherne vednosti. Gre mu za spreminjanje dispoziva, za prestrukturiranje in reinterpretiranje pojmovnika, v katerem je bila organizirana vednost o literaturi: gre mu za iskanje novih osmislitev in funkcij te vednosti. Tu je pri drugi konotaciji rekonstrukcije, na katero skuša igrati: to je redistribucija znanstvenih tematik, metod in pristojnosti, v katero se mora v spremenjenih disciplinarnih razrezih (med jezikom, sociologijo, antropologijo, kulturno zgodovino, psihologijo, kognitivno znanostjo itn.) in sredi transdisciplinarne proizvodnje znanj vplesti tudi literarna veda, če hoče še naprej dokazovati dragocenost svojih uvidov.

Predložna zveza v rekonstrukciji nadaljuje namiguje, da 'notranje' (konceptualno) preurejanje in 'zunanje' (institucionalno) prilagajanje literarne vede ni dokončan izdelek, ampak proces, v katerega je vpet s svojim lastnim razmišljanjem in pisanjem; to je zato nujnoiščoče, morda tudi aporetično.

Marko Juvan (Ljubljana, 1960) na ZRC SAZU raziskuje literarno in kulturno teorijo ter romantično in moderno slovensko književnost (tudi v primerjalnem kontekstu), na ljubljanski univerzi pa predava literarno teorijo.