Pisateljica Polona Glavan je diplomirana anglistka in komparativistka. S svojimi kratkimi zgodbami, ki jih je v devetdesetih redno objavljala v literarni periodiki (Mentor, Primorska srečanja, Dialogi, Literatura, Rast, Mladina in drugod), je bila uvrščena v antologiji slovenske kratke zgodbe Čas kratke zgodbe (1999) in O čem govorimo (2004), leta 1997 pa je prejela nagrado za najboljšo študentsko kratko zgodbo. Njen romaneskni prvenec Noč v Evropi iz leta 2001, ki je bil naslednje leto nominiran za nagrado kresnik, povezuje, tako kot Jarmuschev film, na katerega namiguje z naslovom, ljudi z vseh koncev sveta, ki se srečajo na nočnem ekspresu Pariz–Amsterdam. Nenavadne usode se povezujejo tudi v njenih kratkih zgodbah pod skupnim naslovom Gverilci (2004). Posamezne zgodbe iz zbirke so bile prevedene in objavljene v angleščini, hrvaščini, srbščini, italijanščini, madžarščini, španščini, nemščini, češčini, slovaščini in nizozemščini. Leta 2005 je za svoje literarno ustvarjanje prejela nagrado zlata ptica.

Prevaja dela iz sodobne ameriške, angleške in irske književnosti. Poleg številnih besedil, objavljenih v reviji Literatura, je prevedla delo irskega pisatelja Bernarda Maclavertyja Okrasni toni (2002) in skupaj z Natašo Hrastnik izbrane zgodbe Ame Ate Aidoo Vse šteje (2004). Skupaj z Miriam Drev je uredila in prevedla antologijo sodobne britanske proze Začetek nečesa velikega (2004). Zagotovo pomemben prevajalski prispevek pa pomeni njeno sodelovanje v prevodu monografskega dela Izvori totalitarizma (2003) ene najpomembnejših filozofinj sodobnega časa Hanne Arendt.